Zdravilne Rastline





Kostanj, Divji (Aesculus hippocastanum)

Pripravki oz. mazila iz divjega kostanja krepijo žilne stene pri vnetjih ven ali razširjenih kapilarah, lajšajo težave krčnih žil in delujejo protivnetno.

Preberi cel opis


Divji kostanj
Lat: Aesculus hippocastanum
Ang: Horse Chestnut


Druga imena:
Izvor generičnega imena Aesculus ni jasen. Po Linnéju naj bi se imenoval po vrsti hrasta. Ime hippocastanum pomeni »konjski kostanj«, kajti v preteklosti so iz kostanja pripravljali pripravke s katerimi so pomagali sopečim oz. prehlajenim konjem. Še nekatera poznana imena so divji kastanj, jeloš in konjski kostanj.


Zgodovina:

Navadni divji kostanj je z Balkanskega polotoka v Srednjo Evropo prinesel zdravnik in botanik Karl Clusius, ki ga je dobil od turškega sultana ob slovesu v dar. Leta 1976 je dobljena semena kostanja posadil v dunajskem parku Hofgarten. Leta 1565 je Matthiolus prvi opisal in upodobil divji kostanj, potem ko je dobil svežo vejo s sadeži iz Carigrada.

Turki so plodove kostanja dodajali predvsem hrani konj, ki so imeli težave pri dihanju. Poleg tega so ga uporabljali tudi kot nadomestek za kavo ter za izdelavo lepila.

Pri nas so divji kostanj pričeli gojiti po francoskem vzoru okrog leta 1820. Danes je navadni divji kostanj priljubljeno okrasno drevo v drevoredih, parkih, na mestnih trgih in podobno.

Splošni opis:

Rod divji kostanj (Aesculus) obsega 20 do 25 vrst listavcev in grmov, od tega jih 7 do 10 izvira iz Severne Amerike, 13 do 15 vrst pa iz Evrazije. Tradicionalno jih uvrščamo med lastno enorodovno družino divjekostanjevk oz. Hippocastanaceae.

Rastline rodu divjega kostanja zrastejo od 4 do 35 metrov v višino (odvisno od vrste). Listi so nasprotno ležeči ter dlanasto razdeljeni, ki so pogostokrat precej veliki (vrsta Aesculus turbinata oz. Japonski divji kostanj ima do 65 cm velike liste). Divji kostanj cveti maja in junija. Stožčasto socvetje, ki stoji pokonci, združuje več kot sto posameznih belih ali rdečkastih cvetov. Kostanj spada med žužkocvetne drevesne vrste. Kostanj najbolje raste na humoznih, globoko izcednih in dovolj vlažnih tleh.

V mladosti raste hitro, značilno podolgovato okroglo krošnjo pa razvije le, če je posajen na samem. Drevesa delujejo tudi protihrupno in varujejo pred vetrom. Divji kostanj lahko dočaka tudi do 200 let starosti, vendar les ni kaj dosti vreden oz. je dober le za kurjavo.

Najpogostejša vrsta rodu je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), čigar domovina je Balkanski polotok, sedaj pa ga gojijo v zmernih legah po vsem svetu. Zraste do 30 m v višino in ima bele cvetove z rumenimi ali rdečimi lisami. Rjava semena, ki so neužitna, so spravljena v bodičasti ježici.

Med manjšimi vrstami je zanimiv drobnocvetni divji kostanj (Aesculus parviflora), ki se uporablja predvsem v okrasne namene. Ustvarjenih je bilo tudi več hibridov, predvsem mesnati kostanj (A. x carnea), ki je hibrid med navadnim divjim kostanjem in rdečecvetnim divjem kostanjem (A. pavia).


Sestavine in učinkovine:

Zdravilne učinkovine so predvsem v cvetovih, skorji, plodovih in tudi v listih. Seme divjega kostanja vsebuje mešanico triterpenskih saponinov, ki so znani pod imenom escin (3-6 %). Escin krepi napetost oz. tonus venskih sten ter zmanjšuje krhkost kapilar. Tudi v rjavi lupini kostanja je mešanica triterpenskih saponinov (hipokastanozid). Listi, cvetovi in skorja vsebujejo flavon glikozide, predvsem kvercetin, izokvercetin in kemferol. V listih in skorji so še kumarinski glikozidi (9 %) eskulin, skopolin in fraksin. V listih, skorji in semenih so tudi katehinske čreslovine, proantocianidini in različni steroli. Kot rezervne snovi so v semenih predvsem sladkorji, škrob (35 %), delno tudi olje (4-6 %), ki ga uporabljajo za izdelavo mila.


Delovanje in uporaba:

Divji kostanjKostanj so v zdravilne namene začeli uporabljati relativno pozno. Sredi 19. stoletja je postal cenjena zdravilna rastlina, katere skorjo so uporabljali namesto skorje kininovca pri vročičnih obolenjih, malariji, driskah, krvavenju iz želodca, pri povečanem belem toku in kožnih boleznih. Prevretek posušene skorje kostanja pomaga pri sončnih opeklinah, ozeblinah in ranah, ki se slabo celijo. Poparek listov divjega kostanja raztaplja sluzi in pomaga pri izkašljevanju, predvsem pri astmi in bronhitisu. Čaj iz cvetov so nekdaj pa tudi še danes uporabljali predvsem za krepitev telesne odpornosti. Kopel iz svežega kostanja pomaga pri revmatičnih obolenjih, ozeblinah, ledvenemu useku, povečani prostati in tudi putiki. Pripravimo jo tako, da sveži kostanj na drobno zrežemo in v vodi gosto skuhamo. Tako pripravljen kostanj dodamo topli kopeli ter s kuhalnico dobro spenimo.

Escin, saponinski kompleks v semenih kostanja, zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred nastankom edema (oteklina, v kateri je nakopičena tekočina). Takšno delovanje imenujemo antieksudativno. Razna mazila in kreme z izvlečkom divjega kostanja lajšajo otekline, podplutbe, občutek teže in utrujenosti nog, ki so nastale kot posledica zastoja krvi v venah nog. Pripravki divjega kostanja so primerna dopolnitev kompresijskemu zdravljenju krčnih žil (uporaba kompresijskih nogavic ali elastičnih povojev), saj deluje protivnetno in krepi napetost venskih sten. Izboljšanje bolezenskih znakov pri kronični insuficienci ven (težke noge, občutek napetosti v nogah, srbenje kože nad krčnimi žilami, bolečine in vnetje krčnih žil) je potrjeno s številnimi kliničnimi raziskavami. Mazila in kreme z izvlečkom divjega kostanja učinkovito pomagajo tudi pri hemeroidih.

Prvi znaki izboljšanja se ob redni uporabi pripravkov pokažejo šele po enem ali dveh tednih.


Nasvet:

Kostanjevo mazilo lahko pripravite tako, da plod olupite in nato nastrgate ali pa narežete na čim manjše koščke. Tako pripravljen kostanj popražite na svinjski masti, da rahlo porumeni, nato odstavite in pustite ohlajat čez noč. Zjutraj rahlo segrejete, precedite in prelijete v manjše posodice.

Na pest naribanega kostanja dodajte 20 dag svinjske masti.


Zanimivost:

Divji kostanj je tudi priljubljena zimska hrana jelenov, srn in divjih prašičev.

Pravi kostanj ali maroni (Castanea vesca/sativa) sodi v družino bukev in ni v sorodu z divjim kostanjem.

Stara ljudska vraža pravi, da trije kostanji v žepu človeka obvarujejo pred vsako boleznijo.


Opozorila:

Bolniki, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi naj se pred uporabo pripravkov divjega kostanja posvetujejo z zdravnikom. Pripravki divjega kostanja v redkih primerih povzročajo prebavne motnje in/ali srbenje. Neobdelan, predvsem nezrel kostanj, lahko povzroči hudo slabost. Pri raziskavah o uporabi kostanjevega ekstrakta med nosečnostjo (v primeru ko so velike težave z venoznim ožiljem in edemi) niso ugotovili nobenih stranskih učinkov, tako da ga danes celo priporočajo.


 


Priporočamo IZDELKI, KI VSEBUJEJO DIVJI KOSTANJ (PRIPOROČAMO)

Kazalo Valenatura - Divji kostanj - Tradicionalno mazilo za nego ven in bolečih nog (klikni)

Kazalo
Valenatura - Chilly & Ice - Balzam za nego mišic in sklepov ter bolečih nog (klikni)



Specials