Zdravilne Rastline





Vitamin C (Askorbinska kislina)

Askorbinska kislina (vitamin C) je najpomembnejši vodotopni antioksidant v našem telesu. Je izredno učinkovita molekula pri lovljenju in uničevanju prostih radikalov, ki lahko povzročijo vrsto bolezenskih stanj. Aktivno sodeluje tudi pri sintezi veznega tkiva kolagena.

Preberi cel opis


Vitamin C (Askorbinska kislina) 
Imena: Askorbinska kislina, L-askorbinska k., dehidroaskorbinska k.
Topnost: hidrofilni (vodotopni) vitamin
Angleško ime: Ascorbic acid, L-ascorbic acid, dehydroascorbic acid
Formula: C6 H8 O6 (askorbinska kislina)



Splošni opis:

Vitamin C je najpomembnejši vodotopni zunajcelični antioksidant v našem telesu. Poleg tega je tudi izredno pomembna komponenta pri sintezi veznega tkiva kolagena. Tvorita ga reducirana oblika (askorbinska kislina) in osksidirana oblika (dehidroaskorbinska kislina). Obe obliki prehajata preko stene črevesja v kri. Dehidroaskorbinska kislina se lahko v našem telesu s pomočjo več zaporednih encimsko kataliziranih reakcij reducira nazaj v askorbinsko kislino. Od vseh vitaminov je najbolj neobstojen razgradi se pri višji temperaturi, zmrzovanju, konzerviranju in daljšem skladiščenju. V prisotnosti kovin hitro oksidira. Dlje obstojen je le v suhi kristalinični obliki.

Delovanje ter vloga v organizmu:

Sadni sokVitamin C oz. askorbinska kislina kot antioksidant je izredno učinkovita pri lovljenju in uničevanju prostih radikalov. Prosti radikali so izredno nestabilne molekule, ker jim manjka en elektron. Ta elektron si prosti radikal poskuša pridobit čim hitreje nekje iz okolice in tako povzroči nastanek novega prostega radikala. Reakcija poteka kot verižna reakcija. Vsaka molekula askorbinske kisline ima zmožnost oddati 2 vodikova atoma (na mestih 2 in 3), ki se lahko vežeta na prosti radikal v okolici in na ta način prepreči verižno reakcijo, ki vodi do nastanka še večje količine prostih radikalov. Ko askorbinska kislina odda oba vodika, postane dihidroaskorbinska kislina. Vitamin C preprečuje oksidacijo lipidov v lipoproteinih majhne gostote (low-density lipoprotein LDL), to so maščobe, povezane z beljakovinami, ki potujejo po krvnem obtoku. Oksidirani LDL dokazano vodijo do možnega nastanka ateroskleroze, tako torej vitamin C varuje pred razvojem te bolezni.

Vitamin C je pomembna komponenta pri sintezi kolagena, vlaknate beljakovine v vezivu. To tkivo povezuje med seboj druga tkiva in jim daje podporo. Nahaja se skoraj v vseh organih v telesu. Sestavlja velik del kože in je ena od pomembnejših komponent za prožno in zdravo kožo. V kosteh kolagen tvori mrežasto strukturo v katero se vgradita kalcij in fosfat, ki dajeta trdnost. Najdemo ga tudi v mišicah, hrustancu, krvnih žilah, itd.

Poleg omenjenega Vitamin C sodeluje tudi pri sintezi kortikosteroidov, ki se sproščajo ob stresu. Potreben je tudi pri absorpciji železa iz prebavil. V tankem črevesu se absorbira le dvovalentno železo. Naloga vitamina C je da reducira trivalentno železo v dvovalentno. Pomembno vlogo ima tudi pri sintezi nevrotransmiterjev (živčni prenašalci) ter pri nekaterih drugih procesih v telesu.

Posledice pomanjkanja:

Za zdravo življenje moramo vsakodnevno zaužiti dovolj askorbinske kisline, ker v nasprotnem primeru lahko pride do razvoja hipovitaminoze oz. skorbuta. Pojavi se po treh do petih mesecih popolne odsotnosti vitamina C v prehrani. Skorbut je v zahodnem svetu zalo redek. Včasih se lahko pojavi pri otrocih, ki so slabo prehranjeni ali jedo zelo nekvalitetno hrano. Potrebe po vitaminu C so večje med nosečnostjo, dojenjem, pri vnetjih, stresu, infekcijskih obolenjih, različnih operacijah in opeklinah ter pri kadilcih.

Značilni simptomi nastanejo zaradi zmanjšane sinteze kolagena, zlasti v krvnih kapilarah in kosteh. Pojavijo se podkožne krvavitve, predvsem okrog lasnih mešičkov, pod nohti, iz dlesni in v sklepih. Rane se počasneje celijo, zobje postanejo majavi in izpadejo, pojavijo se bolečine v sklepih ter nagnjenost k infekcijam. Za preprečevanje skorbuta moramo dnevno zaužiti približno 60 do 80 mg askorbinske kisline, nosečnice, diabetiki in kadilci pa do 150 mg.

Askorbinska kislina je na zraku zelo nestabilna, zato je nujno potrebno, da sadje zaužijemo sveže. Tudi sok je potrebno spiti takoj po odprtju embalaže. V nasprotnem primeru askorbinska kislina zelo hitro preide v dehidroaskorbinsko kislino, ki je sice še vedno vitamin C, vendar tudi da hitro razpade v spojine, ki nimajo več vitaminskega in antioksidativnega potenciala. Še hitreje askorbinska propade, če so v okolici prisotni kovinski ioni, kot so železo ali baker, ki pa sta naravno prisotna v živilih.

Toksični učinki (hiper-vitaminoza):

Toksični učinki se pojavijo pri izredno velikih odmerkih in lahko povzročijo slabost, bruhanje, želodčne krče, drisko in ledvične kamne. Načelo je nevarnost za predoziranje pri vodotopnih vitaminih precej manjša kot pri oljetopnih saj jih presežek izločimo z urinom.

Uporaba v kozmetiki in prehrani:

Askorbinska kislina se uporablja tudi v tehnološke namene v živilstvu ker izboljšuje stabilnost živila in njegove senzorične lastnosti predvsem barvo in bistrost. Vitamin C se dodaja živilom tudi zato, da dodatno obogati njihovo prehrambeno vrednost, predvsem sokovom.

Vitamin C se v različnih oblikah dodaja tudi v kozmetične pripravke. Zaradi narave izdelkov samih se ponavadi uporablja različne derivate vitamina C, ki so predvsem veliko bolj stabilni. Askorbil palmitat, derivat med askorbinsko kislino palmitinsko maščobno kislino, je oblika vitamina C topna v maščobah in se dodaja kozmetičnim izdelkom, da povečuje stabilnost samega izdelka oz. njegov rok uporabnosti.

Zelo znan derivat askorbinske kisline je zelo obstojni natrijev(ali magnezijev) askorbil fosfat. To je zelo priljubljena vodotopna oblika vitamina C v kozmetičnih pripravkih. Njegova derivatizacija omogoča, da nima kislih lastnosti in je mnogo bolj stabilen kot navadna oblika vitamina C. Uporablja se ga kot učinkovino v kozmetičnih izdelkih za spodbujanje sinteze kolagena, hkrati tudi varuje kožo pred prostimi radikali iz okolice, ki bi lahko poškodovali kožo.

Priporočena dnevna količina (RDA):

60 do 80 mg/dan.

Terapevtska uporaba:

Vitamin C pogosto uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje prehlada in gripe. Z uživanjem preprečujemo pomakanje saj so potrebe po vitaminu C pri infekcijskih obolenjih večje. V večjih količinah ga uživajo tudi rakavi bolniki. Z antioksidativnim delovanjem vitamin C deluje kot lovilec prostih radikalov, ki nastanejo pri obsevanjih, ki spremlja zdravljenje te bolezni.


Naravni viri:

Najbogatejši viri vitamina C sta sveže sadje in zelenjava. Največ ga vsebujejo plodovi citrusov, jagode, paprika, brokoli, špinača, zelje, paradižnik in krompir. Nekaj malega ga je v živalskih tkivih in mleku, žita pa ga ne vsebujejo.

Askorbinska kislina je na zraku zelo nestabilna, zato je nujno potrebno, da sadje zaužijemo sveže. Tudi sok je potrebno spiti čimprej po odprtju embalaže. V nasprotnem primeru askorbinska kislina zelo hitro preide v dehidroaskorbinsko kislino, ki je sicer še vedno vitamin C, vendar tudi da hitro razpade v spojine, ki nimajo več vitaminskega in antioksidativnega potenciala. Še hitreje askorbinska propade, če so v okolici prisotni kovinski ioni, kot so železo ali baker, ki pa sta naravno prisotna v živilih.

Zanimivost:

Pozitivne učinke vitamina C sta raziskovala Nobelova nagrajenca Albert Szent Georgi in Linus Pauling. Oba priporočata uživanje živil, ki vsebuejo vitamin C. Z uživanjem sadja in zelenjave, ki vsebujejo zadostne količine vitamina C lahko zmanjšamo koncentracijo holesterola v krvi in uredimo vsebnost trigliceridov.


  • Molekulska masa: 176 g/mol
  • Kemijska formula: C6 H8 O6

Specials