Zdravilne Rastline





Kalcij (Calcium, Ca)

Kalcij (Calcium, Ca)

Kalcij je izredno pomemben mineral, ki ga potrebujemo za gradnjo kosti, zob in nohtov. Aktivno sodeluje tudi v drugih ključnih procesih v telesu.

Preberi cel opis


Kalcij (Calcium) 
Angleško ime: Calcium
Tip elementa: Makroelement
Formula: Ca



Splošni opis:

Kalcij je eden najpomembnejših mineralov v človeškem telesu. Kar 99 % se ga v obliki kalcijevih fosfatnih soli nahaja v kosteh in zobeh, kjer jim daje trdnost in strukturo. Preostali kalcij najdemo v živčevju, mišicah, srcu in v krvi ter zunajcelični tekočini in je nujen za številne telesne funkcije.

Delovanje, uravnavanje ter vloga v organizmu:

Vloge kalcija v telesu so:

 rast kosti in zob

 krčenje in sproščanje prečno progastih in gladkih mišic

 uravnavanje prepustnosti celičnih membran

 živčna prevodnost

 delovanje imunskega sistema

 strjevanje krvi

 pravilno delovanje številnih encimov

 povezovanje med celicami in tvorbo tkiva

 delovanje številnih encimov

Kalcij Skupaj z natrijem, kalijem in magnezijem uravnava krvni tlak ter ravnotežje kroženja vode v telesu. V človeškem organizmu je povprečno okoli 1200 gramov kalcija, največ v obliki kalcijevih fosfatnih soli (hidroksiapatit Ca10(PO4)6(OH)2). Koncentracijo kalcija v krvi uravnavajo vitamin D, hormon paratiroidni hormon in kalcitonin.

Vitamin D izboljša prehajanje kalcija iz prebavil v kri in iz krvnega obtoka v kosti. Nastane v koži pod vplivom sončnih žarkov ali pa ga v manjši meri dobimo s hrano. Paratiroidni hormon nastaja v štirih obščitniških žlezah v vratu in se izloča, kadar je koncentracija kalcija v krvi znižana. Poveča absorpcijo kalcija v prebavilih, reabsorpcijo v ledvicah (zmanjšanje izločanja) in sproščanje iz kosti. Na ta način poveča koncentracijo kalcija c krvi. Kalcitonin je hormon, ki nastaja v obščitniških žlezah, ščitnici in priželjcu (timusu). Poveča vgrajevanje kalcija v kosti in tako zniža koncentracijo kalcija v krvi.

Ne glede na izjemno pomembnost le redki uživajo zadostne količine kalcija. Telo se proti pomanjkanju bori tako, da kalcij črpa iz kosti in tako začasno nadomesti del kalcija, ki bi ga morali jemati s hrano. Kalcij nenehno prehaja iz kosti v kri in obratno in če ga ne zaužijemo dovolj ali če je črevesna absorpcija premajhna, se izplavlja iz kosti, te pa se redčijo. To lahko vodi v osteroporozo. Kostna gostota se zmanjša, kosti postanejo krhke in se že ob delovanju manjše sile ali ob padcih zlomijo. Večina laboratorijskih preiskav krvi ravno zaradi izplavljanja kalcija iz kosti v kri velikokrat pokaže normalno koncentracijo kalcija v krvi, čeprav nam ga lahko zelo primanjkuje. Za telo je zelo pomembna normalna koncentracija kalcija v krvi, četudi zato žrtvuje trdnost lastnih kosti.


Kalcijevi ioni se absorbirajo v tankem črevesju z aktivnim transportom in s pasivno difuzijo. Iz prebavil se ne vsrka ves zaužiti kalcij , presežek pa se izloči z urinom ali blatom. Na absorpcijo vplivajo številni dejavniki kot so:

 Starost: Pri majhnih otrocih in dojenčkih lahko doseže absorpcija do 60 %, nato pa upade na 15 do 20 % pri odraslih.

 Nosečnost: Med nosečnostjo se absorpcija kalcija v telesu poveča, tako, da je potrebno le paziti, da zadostimo dnevnim potrebam.

 Fitinska in oksalna kislina: Nahajata se v rastlinski hrani, predvsem v špinači in žitaricah, vežeta kalcij in onemogočata njegovo absorpcijo iz teh virov. Vpliv pride do izraza le pri osebah, ki ne zadostijo dnevnim potrebam po kalciju.

 Alkohol: Zmanjša absorpcijo kalcija iz prebavnega trakta. Lahko pa tudi zavre delovanje encimov v jetrih, ki pretvarjajo vitamin D v aktivno obliko, kar še dodatno zmanjša prehajanje kalcija iz prebavil v krvni obtok.

 Kofein: Lahko malo zmanjša absorpcijo in začasno poveča izločanje kalcija, vendar njegov vpliv ne pretiran.

 Natrij in kalij: Povečana količina natrija v hrani poveča izločanje kalcija, medtem ko lahko kalij zmanjša njegovo izločanje, kljub visokemu vnosu natrija.

 Zdravila: Kalcij ob sočasnem uživanju z nekaterimi zdravili zmanjša njihovo absorpcijo (fluorokinoloni, levotiroksin, tiroidni hormon, tetraciklini, fenitoin in antacidi). Da ne pride do škodljivega medsebojnega delovanja, je zdravila potrebno uživati z 2 do 3 urnim presledkom med hrano bogato s kalcijem oziroma kalcijevimi dodatki.

Posledice pomanjkanja (hipokalcemija):

Pomanjkanje kalcija je razmeroma pogosto, zlasti v obdobju rasti, nosečnosti, dojenja in v obdobju starosti. Pri nezadostni prehrani, zmanjšani absorpciji in pomanjkanju vitamina D ali parathormona se pojavi hipokalcemija. Posledice pomanjkanja so nevrološke motnje, kot so zmedenost, pozabljivost, depresija in halucinacije. Ob zelo znižani koncentraciji se pojavijo mravljinci v prstih na nogah, mišični krči, težave z dihanjem in motnje v srčnem ritmu. Premajhen vnos kalcija skozi daljše obdobje privede predvsem do izgube kostne mase in posledično do osteopenije (predstopnja osteoporoze) in osteoporoze (krhke kosti).

Dnevna potreba zdravega odraslega je 1000 mg kalcija. Te potrebe lahko hitro pokrijemo z mlečnimi izdelki, saj vsebuje 1 litra mleka 300 mg kalcija, 50 g sira pa približno 500 mg.

Posledice prekomernega vnosa (heperkalcemija):

Pri povečanem vnosu kalcija s hrano, prekomernem uživanju vitamina D ali povečanem izločanju parathormona se pojavi hiperkalcimija. Zaradi krčev gladkih mišic prebavil se pojavijo zaprtje, slabost, bruhanje, anoreksija, in bolečine v trebuhu. Poveča se količina urina zato postanejo bolniki kronično dehidrirani. Pri hudi hiperkalcimiji nastanejo motnje v delovanju možganov, ki vodijo v zmedenost, čustvene motnje, halucinacije, na kocu pa lahko sledi koma. Ob kronični hiperkalcimiji nastanejo ledvični kamni. Kalcij se namreč v obliki kalcijevega fosfata odlaga v ledvice, žilne stene, srčno mišico in podkožje. to posledično lahko povzroči okvare ledvic, hudo aterosklerozo, možgansko kap, srčni infarkt ali neprijetno kožno srbenje.

Povečana potreba:

Kalcij se lahko kupi tudi kot samostojno prehransko dopolnilo. Zaradi hitrega življenjskega stila in neuravnotežene prehrane pogosto ne pokrijemo vseh potreb po mineralih. Ker se v nekaterih življenjskih obdobjih poveča potreba po kalciju njegovo uporabo priporočajo predvsem:

 v obdobju rasti v otroštvu in adolescence

 v času nosečnosti

 pri doječih materah

 pri ženskah v menopavzi

 pri starejših ljudeh

 dekletom v času menstruacije (preprečevanje menstrualnih krčev)

 osebam, ki so alergične na mleko in mlečne izdelke

 osebam, ki imajo osteroporozo

 vsem, ki imajo pogoste mišične krče

 vsem, ki dnevno zaužijejo premalo kalcija


Kalcij Če s prehrano ne zmoremo pokriti dnevnih potreb, je smiselno jemati prehranska dopolnila, ki vsebujejo kalcij. Pripravki vsebujejo različno količino kalcija in so v obliki različnih soli, kot so karbonat, sulfat, citrat, laktat in glukonat. Kalcijev karbonat, ki se najpogosteje uporablja, je treba zaužiti s hrano, saj s tem izboljšamo njegovo absorpcijo, ki je optimalna pri v kislem želodčnem okolju. Za bolnike z zmanjšano tvorbo želodčne kisline je primernejši kalcij v obliki citrata ali drugih topnih soli, saj se te v teh okoliščinah bolje absorbirajo. Posebna pozornost je potrebna pri pripravkih iz naravnih surovin, kot so dolomit, školjke, korale in kostna masa. Slabo prečiščeni pripravki lahko vsebujejo težke kovine (svinec) in druge nečistote, zato je ključnega pomena, da take pripravke kupujete od zaupanja vrednih ponudnikov
.

Priporočena dnevna količina (RDA):

800 mg/dan

Naravni viri:

Kalcij v hraniKalcij je sestavina številnih živil, največ ga je v mleku in mlečnih izdelkih, kot so sir in jogurt. Kar precej se ga nahaja v mineralnih vodah. Nahaja pa se tudi v ribah, mesu, špinači, brokoliju, soji, ohrovtu, suhih slivah in korenčku, vendar je vsebnost kalcija v teh živilih manjša. Problem pri zelenjavi je, da vsebuje tudi oksalno kislino, ki otežuje prehajanje kalcija iz prebavil v kri. Poleg tega je kalcij velikokrat dodan številnim prehrambenim artiklom, naprimer pomarančnemu soku, itd.

Nasvet:

Z zadostnim vnosom kalcija poskrbite za trdnost kosti.


  • Molekulska masa: 40 g/mol
  • Kemijska formula: Ca

Specials