Zdravilne Rastline





Vitamin A (Retinol)

Retinol je ena od oblik vitamina A, ki je pomemben za dober vid. Njegovi metaboliti (retinojska kislina), pa delujejo pomlajevalno na kožne celice.

Preberi cel opis


Vitamin A (Retinol) 
Imena: Retinol, 3-dehidroretionol, B-karoten.
Topnost: lipofilni (oljetopni) vitamin
Angleško ime: Retinol, 3-dehydroretinol, B-carotene



Splošni opis:

Vitamin A je v maščobi topen vitamin s specifično rdečo barvo. V naravi se pojavlja v dveh oblikah. Aktivnejšo in bolj poznano obliko vitamin A1 imenujemo retionol ali akseroftol, vitamin A2 pa 3-dehidroretionol. V naravi se nahajajo tudi provitamini, to so karotenoidi, med katere uvrščamo rumena, ornažna in rdeča barvila karotene. Poznamo alfa, beta in gama karotene. Najaktivnejši med njimi je B-karoten, vendar je za enak učinek potrebno zaužiti 6x količino, kot bi potrebovali vitamina A v obliki retinola. Vitamin A je odkril nemški znanstvenik Shtep leta 1909, ko je opravljaj razikave na razvoju in rasti mladih miši. Ugotovil je da so miši poginile, po odstranitvi v maščobi topnih snovi, med katerimi je bil tudi vitamin A.

Delovanje ter vloga v organizmu:

Korenje
Vitamin A se vseh delih telesa oksidira v retinojsko kislino, razen v očesni mrežnici kjer se oksidira v retinal. Vitamin A ima številne pomembne vloge v organizmu. Sodeluje pri sintezi vidnega pigmenta rodopsina, ki se nahaja v paličastih celicah mrežnice očesa, retinah. Te celice so ključen element v čutilu vida in so posebno občutljive na šibko svetlobo in omogočajo gledanje v polmraku ali mraku. Vitamin A je ključna komponenta pri tvorbi očesnega škrlata, ki v očesni mrežnici skrbi za pretvorbo signalov in prenos dražljajev center za vid v možganih.

Vitamin A je potreben tudi za rast in diferenciacijo krovnega tkiva, ki pokriva zunanje površine in notranje votline človeškega telesa (epitelno tkivo). Pospeši obnavljanje kože (epitelizacijo) ter zmanjša njeno poroževanje (keratinizacijo) in izločanje loja. Poleg omenjenega je vitamin A potreben tudi za rast kosti in zob, za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, za nastanek posteljice in razvoj zarodka. Smatra se, da krepi odpornost, zmanjšuje pojavljanje nekaterih okužb in bolezni ter ščiti pred nekaterimi oblikami raka. Provitamin vitamina A B-karoten ima antioksidativni učinek in je zaradi lipofilnosti prisoten v celičnih membranah. Tam preprečuje oksidacijo nenasičenih maščobnih kislin v fosfolipidih in nastanek peroksidov. Čisti vitamin A (retinol), te sposobnosti nima.

Posledice pomanjkanja:

V nerazvitem svetu se pomanjkanje ponavadi pojavi zaradi neustrezne prehrane. V razvitem svetu je pomanjkanje ponavadi posledica kroničnih prebavil, povezanih z absorpcijo maščob. Zaloge v jetrih zadoščajo približno za eno do dve leti nato pa se pojavi prvi simptom pomanjkanja to je nočna slepota. Na začetku vid v mraku postane manj oster, prav tako oboleli ne razločuje dobro barve. To je posledica zmanjšane sinteze rodopsina. Če se pomanjkanje nadaljuje roženica postane suha zaradi poroženevanja (kseroftalmija), temu pa sledijo razjede ali bakterijske okužbe, ki lahko vodijo v trajno slepoto.

Zaradi pomanjkanja vitamina A se pojavijo tudi težave s kožo. Poveča se izločanje loja in pojavi se poroževanje kože, ki postane, aknasta in luskava, pojavljajo se vnetja in poveča se dovzetnost za različne okužbe. Pogosto pride do vnetij dihal, sečil ali prebavil, saj postanejo površine sluznic suhe in poroženele ter tako posledično manj odporne na infekcije. Pri otrocih pomanjkanje lahko pripelje do upočasnjene rasti in nepravilnosti pri razvoju skeleta. Pri nosečnicah lahko pride do nepravilnosti v razvoju zarodka in spontanega splava. Pomanjkanje je redko smrtno saj se vidne spremembe pojavijo precej prej.

Toksični učinki (hiper-vitaminoza):

Hiper-vitaminoza nastopi redko in sicer le pri posameznikih, ki uživajo 15 mg (50 000 enot) ali več vitamina A dnevno v daljšem obdobju. Posledice predoziranja se tako ponavadi pojavijo zardi dolgotrajne nepravilne prehrane izredno bogate z vitaminom A (naprimer jetra tjulnja) ali dolgotrajnega zdravljenja kožnih bolezni. Prvi simptomi, ki se pojavijo so rahlo izpadanje las,in obrvi, razpokane ustnice ter sušenje in luščenje kože. Temu sledijo močni glavoboli in pritisk v glavi , kostni izrastki in bolečine v sklepih, povečajo se lahko jetra in vranica. Izredno velike doze vitamina A delujejo taratogeno (poškodbe zarodka). Omeniti je potrebno tudi to, da obarvanje kože zaradi uživanja velikih količin B-karotena ni nevarno.

Uporaba v kozmetiki in prehrani:

Retinol in retinojsko kislino uporabljajo v kozmetičnih pripravkih za nego zrele kože. Poleg retionola sta kot aktivni učinkovini oziroma obliki vitamina A v v kozmetičnih pripravkih pogosto uporabljena še retinil palmitat in retinaldehid. Sam vitamin A nima pretiranega direktnega biološkega efekta v kožnih celicah, kot je to značilno za druge vitamine. V telesu deluje preko aktivnega metabolita imenovanea retinojska kislina, ki je poleg njenih analogov (retionoidi) sposobna direktno delovati na celice v koži. Deluje predvsem pomlajevalno, ker pospeši epitelizacijo, koža postane tako bolj prožna, mladostna in manj nagubana. Kožne celice imajo tudi same sposobnost, preko encimov pretvarjat različne oblike vitamina A v retinojsko kislino. Tako se ob topičnem nanosu retinola ali retinil palmitata posledično poveča tudi vsebnost retinojske kisline.

Tipična pot konverzije poteka tako:
Retinil palmitat <=> Retinol <=> Retinaldehid => Retinojska kislina


Retinojska kislina, znana tudi pod imenom tretinoin je znan dodatek v nekaterih najbolj znanih kremah proti gubam. Tretinoin, kot aktivni metabolit vitamina A deluje na celice v koži preko retinoidnih receptorjev. Tako vpliva na nekatere pomembne intercelularne procese kot so rast in deljenje celic, sinteza proteinov, kot sta kolagen in elastin, proizvajanje sebuma in možno tudi življensko dobo celice. Poleg omenjenega tretinoin posredno inhibira matriks metaloprotenaze (MMP), encimov ki uničujejo kolagen in elastin. Skupno je učinkov tretinoin še več a vsi še niso podrobno raziskani. Žal pretirana topična uporaba pripravkov, ki vsebujejo retinojsko kislino (tretioin) lahko povzroča rahlo draženje kože in nekatere druge stranske učinke, zato je potrebno pazljivost pri preobčutljivih posameznikih. V kozmetične pripravke se zato velikokrat doda raje, retinol in retinil palmitat, ki ne povzročata draženja, a sta žal tudi manj učinkovita saj potrebujeta dva oziroma tri koraki konverzije, da se pretvorita v retinojsko kislino (aktivno obliko).

Vitamin A ne zasledimo pogosto kot samostojno prehransko dopolnilo saj ga dovolj zaužijemo z prehrano. Samostojno se uporablja le v terapevtski rabi. V prehrani ga zasledimo le kot dodatek pri kakšnih specifičnih prehranskih dopolnilih.

Priporočena dnevna količina (RDA):

1 mg (3330 enot) retinola ali 6 mg B-karotena na dan.

Terapevtska uporaba:

Vitamin A se uporablja za nekatere specifične terpaevtske namene. Za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni in pojavov uporabljajo retinojsko kislino in njene analoge. Blagodejno deluje na zdravljenje aken, luskavice (psoriaze) in ribje bolezni (ihtoze). Vitamin A skupaj z vitaminom D predpisujejo tudi dojenčkom v prvem letu starosti, ker še nimajo zadostnih zalog v jetrih.


Naravni viri:

Vir vitamina A je hrana živalskega izvora, kot so jetra, ribe, mleko, siri, jajca ali margarina. Vir karotenov, prekurzorjev vitamina A je hrana rastlinskega izvora kot so špinača, korenje, marelice, breskve, jabolka. Vitamin A pogosto dodajajo mleku, z karoteni pa obarvajo margarino.

Zanimivost:

Ali dobro razločite predmete, ko se začenja temniti? Ali se vaše oči hitro prilagodijo pri prehodu iz svetlega prostora v temnega? Če je odgovor ne, vam primanjkuje vitamina A.


  • Molekulska masa: 286 g/mol
  • Kemijska formula: C20 H30 O

Specials